»Ko režiram svoje lastne filme, se počutim, kot da imam v glavi skupino prijateljev, spominov, kako so se stvari lotevali Arnaud Desplechin, brata Larrieu, Wes Anderson, Polanski ... Zame so kot nekakšne usedline, ki mi 'po nesreči' pomagajo biti to, kar sem. Vsi smo iz svojih vplivov skrpani kot zaplate na Harlekinovem ogrinjalu. Res imam veliko srečo.«